h 1 -- in -ja [ hə̀ hə̀ja in há hája ] m ( ə̏; ā )
deveta črka slovenske abecede: mali h ; od h do m ; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo

h -- kot imenovalni prilastek
deveti po vrsti: odstavek h
♦ glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice

h- prvi del zloženk
nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
♦ glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji ; h-mol molov tonovski način z dvema višajema ; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani ; voj. H-bomba hidrogenska bomba

h 2 predl. , gl. k 2

há in hà medm. ( ȃ; ȁ )
1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno ; ha, ha, ha, se je smejal
2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil
3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad ; ha, kje tičiš?

haaški -a -o [ háški ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Haag: haaška industrija
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907 ; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami ; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami

hába -e ž ( á )
nar. koroško perut , krilo 1 : ptica je zafrfotala s habami

habanêra -e ž ( ȇ )
tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero
// skladba za ta ples:

habát -a m ( ȃ )
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat

habilitácija -e ž ( á )
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo ; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov ; habilitacija prizadetih otrok

habilitacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo ; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod

habilitíranec -nca m ( ȋ )
ped. kdor je habilitiran: habilitiranec je zapustil vzgojni zavod

habilitírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka

habilitírati se
pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja

habilitíran -a -o:
habilitiran predavatelj

habína -e ž ( ī )
nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)

hábit -a m ( ȃ )
redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit ; nuna v habitu
// slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit

habitát -a m ( ȃ ) biol.
življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: ogroženi habitati ; ohranjanje habitatov / ptičji habitat / naravni habitat

hábiti -im nedov. ( á ȃ )
pohabljati , kvariti : pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči

habituálen -lna -o prid. ( ȃ )
med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba
// pravn. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec

hábitus -a m ( ȃ )
knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom ; telesni in duševni habitus mladih ; pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali ; med. zunanjost in drža telesa

habníti in hábniti -em dov. ( ī á ā )
nar. zahodno suniti , dregniti : s komolcem je habnila moža pod rebra

hábsburški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika

hacálo -a s ( á )
ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved!

hacáti -ám nedov. ( á ȃ )
ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi

haciénda -e ž ( ẹ̑ )
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi

ha-čì medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju: krepko kihne: ha-či

hád -a m ( ȃ )
v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje:

hádra -e ž ( ȃ )
nar. severovzhodno (velika) ruta, plet: ljudje so se zavijali v hadre in suknje

hádrica -e ž ( ȃ )
nar. ruta 1 , rutica 1 : zavezala si je hadrico na glavo

hádž -a m ( ȃ )
muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž ; odpraviti se na hadž ; priprave na hadž

hádži -ja m ( ȃ )
v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa

háfnij -a m ( á )
kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf:

hagiográf -a m ( ȃ )
kdor piše hagiografije: sloviti hagiograf

hagiografíja -e ž ( ȋ )
življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji

hagiográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na hagiografe ali hagiografijo: hagiografski slog ; hagiografski spisi

hagiolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. svet 3 , svetosten , nabožen : hagiološko čustvovanje

hahá in hahà medm. ( ȃ; ȁ )
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo

hahljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem

hahljáti -ám nedov. ( á ȃ )
zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj

hahljáti se
pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril ; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih ; pren., ekspr. sonce se mu hahlja

hahljajóč -a -e:
hahljajoč smeh

hahljávec -vca m ( ȃ )
kdor se (rad) hahlja:

haiku -ja [ hajkú tudi hájku ] m ( ȗ; ȃ ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev ; zbirka haikujev ; natečaj za haiku ; v prid. rabi: haiku festival ; haiku poezija

haikuist -a [ hajkuíst ] m ( ȋ ) lit.
kdor piše haikuje: sodba japonskih učiteljev za zahodne haikuiste ni več edino veljavna ; pisatelj in haikuist

haikujevski -a -o [ hajkújeu̯ski ] prid. ( ȗ )
nanašajoč se na haiku: naslov je zapisan v treh haikujevskih vrsticah / haikujevski ritem

haikujski -a -o [ hajkújski ] prid. ( ȗ )
nanašajoč se na haiku: haikujski stripovski katalog / haikujski zapisi

hàj medm. ( ȁ )
1. izraža veselje, razigranost; hej : haj, to je ples
2. izraža opozorilo: haj, pridi ven

hájc medm. ( ȃ )
nar., klic volu na levo!; ajs 1 : hajc, hajc! je priganjal

hajd gl. hajdi

hajdamák -a m ( ā )
zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki

hajdegerjánec -nca m ( ȃ )
filoz. pristaš hajdegerjanstva:

hajdegerjánstvo -a s ( ȃ )
filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva

hàjdi in hàjd -te medm. ( ȁ )
pog. hitro! , pojdi! : opravil si, zdaj pa – hajdi! hajdi, gremo!

hajdúčiti -im nedov. ( ú ȗ )
hajdukovati

hajdúk -a m ( ū ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov ; pesmi o hajdukih
2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka

hajdúkinja -e ž ( ū ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
nekdaj borka, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: junaške hajdukinje

hajdukovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od hajdukovati: pripovedovati o hajdukovanju

hajdukováti -újem nedov. ( á ȗ )
pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali

hajdúški -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje

hajdúštvo -a s ( ȗ ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo
2. slabš. razbojništvo : kaznovati zaradi hajduštva

hají hajó medm. ( ȋ, ọ̑ )
izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je!

hájka -e ž ( ȃ )
med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel ; umikati se hajki
// pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko

hajkáč -a m ( á )
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev

hájkanje -a s ( ȃ )
glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno

hájkati -am nedov. ( ȃ )
med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve ; Italijani že spet hajkajo po Krimu

hájkati se
biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih

hájlati -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico

hájlovec -vca m ( ȃ )
pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec

hájmatbúnd -a m ( ȃ-ȗ )
med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund

hájmvêrovec -vca m ( ȃ-ȇ )
pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti

hájsasa medm. ( ȃ )
izraža veselje, razigranost; hejsasa : le veselo, hajsasa

hákenkrojc -a [ hakənkrojc ] m ( á )
pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce

hála -e ž ( á )
1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo ; športna hala ; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale
2. avla : hotelska hala

halabúka -e ž ( ȗ )
ekspr. hrup , trušč : peklenska halabuka

halalí -- m ( ȋ )
lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali

hálaš -a m ( ȃ )
pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)

hálda -e ž ( ȃ )
rud. žarg. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče : halde so spremenile pokrajino

hálf -a m ( ȃ )
šport. žarg. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec : desni, levi half

halít -a m ( ȋ )
min. rudnina natrijev klorid, kamena sol:

hálja -e ž ( á )
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo ; ogrniti si haljo ; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja ; domača halja za nošenje doma, v stanovanju ; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta ; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje ; strah pred belimi haljami

háljica -e ž ( á )
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga

háljina -e ž ( ā )
zastar. halja : ženska v dolgi domači haljini

halkopirít -a m ( ȋ )
min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita

halkosfêra -e ž ( ȇ )
geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero:

hall -a [ hôl ] m ( ȏ )
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla : hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu

halloween -a [ hêlou̯in ] m ( ȇ )
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic : praznovati halloween ; izrezljati bučo za halloween

hallstattski gl. halštatski

hálma -e ž ( ȃ )
družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo

haló 1 -ja tudi -- m ( ọ̑ )
pog., ekspr. hrup , nemir : to bo halo ; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev

haló 2 -ja m ( ọ̑ )
meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo ; v prid. rabi:, psih. halo efekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu

haló 3 tudi hàlo medm. ( ọ̑; ȁ )
izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu
// izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov
// izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina!

halódri -ja m ( ọ̑ )
slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija

haloefekt gl. halo 2

halofít -a m ( ȋ )
nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč

halóga -e ž ( ọ́ )
nav. mn., star. haluga : valovi so naplavili na čeri šope halog

halogén 1 -a m ( ẹ̑ )
kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor

halogén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli:

halogeníd -a m ( ȋ )
kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi ; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline

halogeníranje -a s ( ȋ )
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom: razvoj metod halogeniranja

halogénka -e ž ( ẹ̑ ) teh. žarg.
halogenska žarnica : vgradne halogenke

halogénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na halogene: halogenski derivati
♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para ; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje

haloíd -a m ( ȋ )
kem. halogenid

háloški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino

halóza -e ž ( ọ́ )
nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo

háložan -a m ( á )
vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana

hálštatski -a -o prid. ( ȃ )
arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba

hálti -ja m ( ȃ )
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga je mogoče voditi: psa so s haltijem odvadili vleči in zaganjati se v vse smeri

halucinácija -e ž ( á )
psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije ; v halucinacijah je videla bele miške ; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica

halucinacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje

halucinánt -a m ( ā á )
psiht. kdor ima halucinacije:

halucinánten -tna -o prid. ( ȃ )
psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek

halucinatóren -rna -o prid. ( ọ̑ ) psiht.
ki temelji na halucinaciji: kronična halucinatorna psihoza ; halucinatorna doživetja

halucinatóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava ; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten

halucinírati -am nedov. ( ȋ )
psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira

halucinogén 1 -a m ( ẹ̑ ) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene ; LSD je najpogosteje uporabljani halucinogen

halucinogén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ ) psiht.
ki povzroča halucinacije: snov je halucinogena / halucinogene droge ; halucinogene gobe

halúga -e ž ( ú )
nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami
♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides

hálva -e ž ( ȃ )
orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov: turška halva

hàm medm. ( ȁ )
otr. izraža nagel prijem z usti: zine in – ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel

hamásovec -vca m ( ȃ )
pripadnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas: policija se je spopadla s hamasovci ; napad hamasovcev

hámati -am nedov. ( ȃ )
otr. jesti , gristi : le pridno hamaj

hámburger 1 -ja m ( ȃ )
pog. hamburška slanina:

hámburger 2 -ja m ( ȃ )
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger ; naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger ; hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji

hámburški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa

hamít -a m ( ȋ )
antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti

hamítski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na hamite: hamitski narodi
♦ jezikosl. hamitski jeziki

hámletovski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom ; hamletovsko vprašanje

hámletski -a -o prid. ( ȃ )
hamletovski : hamletsko vprašanje

hammond -- [ hêmond ] v prid. rabi ( ȇ )
glasb., v zvezi hammond orgle orgle, ki proizvajajo tone z električnimi napravami:

hamsín -a m ( ȋ )
meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave:

hán -a m ( ȃ )
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo ; karavana je prenočila v hanu

handicap ipd. gl. hendikep ipd.

hándžar -ja m ( ȃ )
v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja ; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom

hángar -ja m ( á )
večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne

hángarski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče

hanoveránec -nca m ( ȃ )
vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci

hanôvrski -a -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice
♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje

hanzeát -a m ( ȃ )
zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati

hanzeátski -a -o prid. ( ȃ )
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci

hàp medm. ( ȁ )
izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat

haploíden -dna -o prid. ( ȋ )
biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem ; haploidna celica

haplologíja -e ž ( ȋ )
jezikosl. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov:

happening in hêpening -a [ hêpening- ] m ( ȇ )
1. publ. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: na frizerskem happeningu so nakazali modne usmeritve ; glasbeni, poulični happening
2. um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening ; scenarij za happening

happy end happy enda [ hêpi ênd- ] m ( ȇ, ȇ )
publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom

háptičen -čna -o prid. ( á )
um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike ; haptično jedro plastike

hárač -a m ( ȃ )
v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač

harakíri -ja m ( ȋ )
pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri ; nož za harakiri

harambáša -e tudi -a m ( ȃ ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša
2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo

harangírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž., slabš. hujskati , ščuvati : spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode

hárcer -ja m ( á )
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev

hardcore in hard core in hárdkór -a [ hártkór ] m ( ȃ-ọ̑ )
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrati, poslušati hardcor ; ameriški, nemški, slovenski hardcor ; melodični hardcor ; punk in hardcor ; v prid. rabi: hardcore glasba ; hardcore skupina

hardkor gl. hardcore

hard rock in hardrock in hárdrók -a [ hárt rók in hárdrók ] m ( ȃ, ọ̑ )
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: posluša vse, od klasike do najtežjega hard rocka ; zgodovina hard rocka ; v prid. rabi: hard rock skupina ; hard rock zasedba

hardrockovski in hárdrókovski -a -o [ hárdrókou̯ski ] prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na hard rock: hardrockovski album ; hardrockovska skupina, zasedba

hardrok ipd. gl. hard rock ipd.

hàrdún medm. ( ȁ-ȗ )
pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni

hárdvêr -a m ( ȃ-ȇ )
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema : prodajati hardver ; okvara hardvera ; hardver in softver

hárdvêrski -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
nanašajoč se na hardver: hardverska naprava ; nakup hardverske in softverske opreme

hardware gl. hardver

harekríšnovec -vca m ( ȋ )
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno: pustil je vse skupaj in odšel med harekrišnovce ; predstavnik harekrišnovcev

hárem -a m ( ā )
v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški
// vse žene harema: ima velik harem ; na potovanje je šel z vsem haremom ; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem

háremski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje

hárfa -e ž ( ȃ )
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni ; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka ; glasb. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke

hárfen -fna -o ( ȃ )
pridevnik od harfa: harfne strune

harfeníst -a m ( ȋ )
harfist

harfíst -a m ( ȋ )
kdor igra harfo: nastop harfista

harfístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko

háriš in haríš -a m ( ȃ; í )
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec 2 , hrestač : v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša

hárita -e ž ( ȃ )
v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline:

harizma ipd. gl. karizma ipd.

harlekín -a m ( ȋ )
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina

harlekináda -e ž ( ȃ )
gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado ; italijanska harlekinada

harlekínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj

harlekínsko prisl. :
harlekinsko smešen

harlekínstvo -a s ( ȋ )
harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo

harmatán -a m ( ȃ )
meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu

harmóničen -čna -o prid. ( ọ́ )
ubran , skladen 1 : harmonične barve ; harmonična celota / harmonični odnosi ; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek ; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava ; harmonične značilnosti skladbe
♦ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma ; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje ; glasb. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo ; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil

harmónično prisl. :
harmonično grajeno telo ; harmonično razvita osebnost ; harmonično sodelovati

harmóničnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture ; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo

harmónij -a m ( ọ́ )
orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij

harmoníja -e ž ( ȋ )
1. ubranost , skladnost : vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo ; barvna harmonija ; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v družini ; živeti v harmoniji
2. glasb. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija ; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov ; pren. harmonija spevov, zvokov
// istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord 1 : molova harmonija
// nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta

harmoníjski -a -o prid. ( ȋ )
glasb. harmonski : harmonijska barvitost

harmónika -e ž ( ọ́ )
1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi ; igrati na harmoniko ; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice
♦ glasb. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona ; klavirska harmonika s klaviaturo
// pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko ; harmonika pri radiatorju
2. glasb. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika

harmónikar -ja m ( ọ́ )
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko ; izvrsten, odličen harmonikar ; nastop harmonikarjev ; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev ; pevec in harmonikar

harmónikarica -e ž ( ọ́ )
ženska, ki igra (na) harmoniko: nastop harmonikaric ; prvenstvo, tekmovanje harmonikaric ; pevka in harmonikarica

harmónikarka -e ž ( ọ́ )
ženska, ki igra (na) harmoniko: državno prvenstvo, tekmovanje harmonikark ; harmonikarka in pevka

harmónikarski -a -o ( ọ́ )
pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor

harmónikast -a -o prid. ( ọ́ )
ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače

harmonikáš -a m ( á )
harmonikar : koncert harmonikašev

harmonírati -am nedov. ( ȋ )
knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo ; barve lepo harmonirajo ; figura harmonira z ozadjem

harmoníst -a m ( ȋ )
1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist
2. glasb. harmonizator : pesem je harmoniziral izkušen harmonist

harmonizácija -e ž ( á )
glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju

harmonizátor -ja m ( ȃ )
glasb. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi

harmonízem -zma m ( ī )
knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma

harmonizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. glasb. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo ; harmonizirati ljudske napeve
2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve

harmonizíran -a -o:
pesem, harmonizirana za moški zbor

harmónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost ; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov ; višji harmonski toni alikvotni toni
2. harmoničen : harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil

harmónsko prisl. :
skladba je harmonsko bogata in sveža

hárpa -e ž ( ȃ )
knjiž. harfa : igrati na harpo

hárpija in harpíja -e ž ( á; ȋ )
1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya

harpúna -e ž ( ȗ )
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno ; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno

harpúnar -ja m ( ȗ )
kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem

harpunírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo

harpuníran -a -o:
harpunirana riba

harpúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna

hárški -a -o prid. ( ȃ )
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:

harúspeks -a m ( ȗ )
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks ; haruspeksi in avgurji

hásek -ska m ( ȃ )
star. korist 2 : imeti hasek od sadnega drevja ; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada
● ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj

hásen -sni ž ( ȃ )
zastar. korist 2 : od denarja nima nobene hasni

háski in husky -ja [ háski ] m ( ȃ )
močen vlečni pes z gosto dlako: svojega haskija je peljala na sprehod / sibirski haski

hásniti -em stil. -im nedov. ( á ȃ )
star. koristiti , pomagati : takšno govorjenje nam nič ne hasne ; zdravila so hasnila ; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil

hasnovít -a -o prid. ( ȋ )
star. koristen : hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev

hašé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa

hášiš -a m ( ȃ )
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš ; omamljati se s hašišem ; uživanje heroina in hašiša

hášišar -ja m ( ȃ )
kdor uživa hašiš: dolgoletni hašišar

hatêrija -e ž ( é )
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: haterija je živi fosil

hatišêrif -a m ( ȇ )
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami:

hauptman -a [ háu̯ptman ] m ( á )
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik , kapetan : na čelu kolone je jahal hauptman

hausbal -a [ háu̯zbál ] m ( ȃ-ȃ )
nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala ; spoznala sta se na hausbalu

hausse -- [ ós ] ž ( ọ̑ )
ekon. dviganje cen, tečajev na borzi:

hàv medm. ( ȁ )
posnema pasji glas; hov : hav, se je oglasil pes iz utice ; hav, hav, hav!

havájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje

havána -e ž ( ȃ )
cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane ; v prid. rabi: škatla havana cigar

havánec -nca m ( ȃ )
vet. srednje velik kunec temno rjave barve:

havánka -e ž ( ȃ )
havana : prižgati si havanko

havánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana

havaríja -e ž ( ȋ )
poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo
♦ pravn. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor

havarírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala ; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov

havaríran -a -o:
havarirana ladja ; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran

hávba -e ž ( ȃ )
1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa : sedeti pod havbo / frizerska havba
2. pog. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor; pokrov : izstopil je in dvignil havbo
3. nar. avba : havba se ji lepo prilega

hávbica -e ž ( ȃ )
voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic ; baterija stopetmilimetrskih havbic

hávbičen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija

hávelok -a m ( ȃ )
nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok ; moški v haveloku

havhàv medm. ( ȁ )
posnema pasji glas; hovhov 2 : pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav

havstórij -a m ( ọ́ )
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:

hazárd -a m ( ȃ )
igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard ; drzen hazard ; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard

hazárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev

hazardêr -ja m ( ȇ )
kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder ; strasten hazarder ; pren., ekspr. politični hazarder

hazardêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika

hazardêrstvo -a s ( ȇ )
igranje za denar, navadno s kartami ali kockami, katerega izid je odvisen od naključja: zabresti v dolgove zaradi hazarderstva ; patološko hazarderstvo

hazardíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki

hazardírati -am nedov. ( ȋ )
igrati hazard: hazardirati za visoke vsote ; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč ; pren., ekspr. hazardirati v politiki

hazardíst -a m ( ȋ )
hazarder : strasten hazardist

hazéna -e ž ( ẹ̑ )
šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno

hazenášica -e ž ( á )
šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno:

hčérica -e ž ( ẹ̑ )
star. hčerkica : veliko je govoril o svoji hčerici

hčérin -a -o ( ẹ̑ )
svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka ; hčerino trmoglavljenje

hčerínji -a -e prid. ( ȋ )
nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin
♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica

hčerínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico ; poslovanje hčerinskih družb ; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice

hčérka -e ž ( ẹ̑ )
zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka ; rodila se jima je hčerka ; mati je zelo navezana na svojo hčerko

hčérkica -e ž ( ẹ̑ )
nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!

hčí hčére ž , tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma ( ȋ ẹ̑ )
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži ; sprejela nas je domača hči ; ima dve majhni, odrasli hčeri ; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo ; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom ; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi ; ekspr. Evine hčere ženske ; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu ; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke ; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje

hé in hè medm. ( ẹ̑; ȅ )
1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte!
2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje
3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he

heavy metal heavy metala [ hêvi mêtal in hêvi metál ] m ( ȇ, ȇ; ȇ, ȃ )
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki, (težki) metal: igrati, poslušati heavy metal ; ljubitelj heavy metala ; v prid. rabi: heavy metal skupina heavymetalska skupina

heavymetalec -lca [ hêvimetáləc ] m ( ȇ-ȃ )
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji

heavymetalski -a -o [ hêvimetálski ] prid. ( ȇ-ȃ )
nanašajoč se na heavymetalce ali heavy metal; (težko)metalski : heavymetalska glasba, skupina, zasedba / heavymetalski raj

hebáti -ám [ həbati ] nedov. ( á ȃ )
nar. zahodno suvati , drezati : ne hebaj me ; živina se heba

hebraístika -e ž ( í )
veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko

hebraízem -zma m ( ī )
jezikosl. element hebrejščine v kakem drugem jeziku:

hebrêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava

hebrêjščina -e ž ( ȇ )
hebrejski jezik: proučevati hebrejščino

héc -a m ( ẹ̑ )
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala , potegavščina : pridi, boš videl velik hec ; naredimo kak hec ; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili ; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom
● pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili ; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin

hécati -am nedov. ( ẹ̑ )
nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov

hécati se
delati, pripovedovati šale; šaliti se : to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se

hécen -cna -o prid. ( ẹ́ ẹ̑ ) nižje pog.
1. šaljiv : hecen fant
2. smešen : bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje

hécno prisl. :
hecno govoriti

hedóničen -čna -o prid. ( ọ́ )
knjiž. hedonski : hedonična čustva

hedónik -a m ( ọ́ )
pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik

hedoníst -a m ( ȋ )
pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist

hedonístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost
♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja

hedonízem -zma m ( ī )
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma ; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu

hedónski -a -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva ; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje

hédžra -e ž ( ẹ̑ )
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri

hegeljánec -nca m ( ȃ )
filoz. pristaš hegeljanstva:

hegeljánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije

hegeljánstvo -a s ( ȃ )
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva

hegemón -a m ( ọ̑ )
knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov ; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila
// pri starih Grkih vojskovodja , poveljnik

hegemoníja -e ž ( ȋ )
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost ; gospodarska, politična hegemonija ; hegemonija močnejših nad šibkejšimi ; težnja po hegemoniji / doba atenske hegemonije in razcveta ; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem

hegemoníst -a m ( ȋ )
pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju

hegemonístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim ; hegemonistična politika

hegemonízem -zma m ( ī )
težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem

héglovec -vca m ( ẹ́ )
filoz. pristaš heglovstva:

héglovski -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem

héglovstvo -a s ( ẹ́ )
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva ; bil je pod močnim vplivom heglovstva

hehé in hehè medm. ( ẹ̑; ȅ )
1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe
2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe

hehèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati

hehetánje -a s ( ȃ )
glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje

hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali ; sam pri sebi se je hehetal

hehetàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki se (rad) heheta: hehetav človek

hehetávec -vca m ( ȃ )
kdor se (rad) heheta:

hehljáti se -ám se nedov. ( á ȃ )
hahljati se: v dvorani so se hehljali

heinejevski -a -o [ hájnejeu̯ski ] prid. ( ȃ )
tak kot pri Heineju: heinejevska ironija

hêj in hèj medm. ( ȇ; ȅ )
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej! : hej, lisec

hêja medm. ( ȇ )
1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj!
2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj

hêjo medm. ( ȇ )
izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda

hêjsa medm. ( ȇ )
izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo

hêjsasa medm. ( ȇ )
izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa

hêjslovánski -a -o prid. ( ȇ-ȃ )
nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica ; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje

hêjslovánstvo -a s ( ȇ-ȃ )
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo ; rodoljubarstvo in hejslovanstvo

hèk medm. ( ȅ )
posnema glas pri odkašljevanju:

hêkanje in hékanje -a s ( ȇ; ẹ̑ )
glagolnik od hekati: hekanje ni rezervirano samo za internet ; omrežno hekanje

hêkati -am in hékati -am nedov. ( ȇ; ẹ̑ ) pog.
vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov: hekati banke

hekatómba -e ž ( ọ̑ )
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo
2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev

hêker in héker -ja m ( é; ẹ́ )
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik ; vdor hekerjev ; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji ; računalničarji in hekerji

hêkerski in hékerski -a -o prid. ( é; ẹ́ )
nanašajoč se na hekerje ali hekanje: hekerski napad, vdor ; hekersko orodje

hêkerstvo in hékerstvo -a s ( é; ẹ́ )
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: hekerstvo in kršitve avtorskih pravic

heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen

heksaéder -dra m ( ẹ́ )
geom. kocka 1 :

heksaédrski -a -o ( ẹ́ )
pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika

heksagonálen -lna -o prid. ( ȃ )
geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma
♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°

héksakord in heksakórd -a m ( ẹ̑; ọ̑ )
glasb., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov:

heksámeter -tra m ( á )
lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih

heksán -a m ( ȃ )
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika: izomeri, molekule heksana ; poskus s heksanom

heksóda -e ž ( ọ̑ )
elektr. elektronka s šestimi elektrodami:

hékt -a m ( ẹ̑ )
pog. hektoliter : sod drži pet hektov ; hekt vina

hektár -a in -ja m ( ȃ )
ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih

hektárski -a -o prid. ( ȃ )
ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice

héktičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih ; pren., ekspr. hektična poezija

hekto... ali hékto... in hekto... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat

hektográf -a m ( ȃ )
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu

hektografírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo

hektografíran -a -o:
hektografirana izdaja dijaškega lista

hektográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na hektograf: hektografska tehnika / hektografsko črnilo

hektokotíl -a m ( ȋ )
zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih:

héktolíter -tra m ( ẹ̑-í )
prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl] ; hektoliter vina

héktolítrski -a -o prid. ( ẹ̑-í )
nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda
♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita

héktométer -tra m ( ẹ̑-ẹ̄ )
dolžinska mera, 100 m:

héktovát -a m ( ẹ̑-ȃ )
enota za moč, 100 W:

helanca tudi helánka -e [ prva oblika helánka in helánca ] ž ( ȃ )
tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance
// tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance

helebárda -e ž ( ȃ )
nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami ; nočni čuvaj s helebardo

helebárden -dna -o ( ȃ )
pridevnik od helebarda: helebardna ostrina

helebardír -ja m ( í )
nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most

helebardíst -a m ( ȋ )
helebardir : helebardista sta pripeljala jetnika

helebárdnik -a m ( ȃ )
helebardir : poveljeval je skupini helebardnikov

heleníst -a m ( ȋ )
strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist

helenístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost ; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu

helenístovski -a -o ( ȋ )
pridevnik od helenist: učene helenistovske debate

helenizácija -e ž ( á )
glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov

helenízem -zma m ( ī )
1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma
// miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso
2. jezikosl. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem : helenizmi v latinščini

helenizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali

helenizíran -a -o:
Grki in helenizirani tujci

helénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice

helénstvo -a s ( ẹ̑ )
miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom

héler -ja m ( ẹ̑ )
nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar 1 :

helidróm in heliodróm -a m ( ọ̑ )
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport : helikopter je pristal na običajnem helidromu ; posestvo s helidromom

hélij -a m ( ẹ́ )
kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni

hélijev -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov
♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij

hélikon -a m ( ẹ̑ )
glasb. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon ; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena

helikópter -ja m ( ọ́ )
motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem ; vojaški helikopter ; pilot helikopterja

helikópterski -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant

heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. ( ẹ́; é )
astron. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem

heliocentrízem -zma m ( ī )
astron. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem

heliodrom gl. helidrom

heliofílen -lna -o prid. ( ȋ )
bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline

heliográf -a m ( ȃ )
1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer
2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje:

heliográm -a m ( ȃ )
meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram

héliogravúra -e ž ( ẹ̑-ȗ )
tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure

helioport gl. heliport

helioskóp tudi helioskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
astron. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom

heliostát -a m ( ȃ )
astron. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer:

héliotéhnika -e ž ( ẹ̑-ẹ́ )
tehnika, ki izkorišča sončno energijo:

hélioterapíja -e ž ( ẹ̑-ȋ )
med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze

heliotróp -a m ( ọ̑ )
1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica : gredica heliotropov ; po vaniliji dišeči cveti heliotropa
2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom
3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom

heliotropízem -zma m ( ī )
bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe:

helipórt in heliopórt -a m ( ọ̑ )
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev: heliport na strehi bolnišničnega kompleksa ; gradnja heliporta

helmintíaza tudi helmintiáza -e ž ( ȋ; ȃ )
med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil ; helmintiaza pri ovci

helót -a m ( ọ̑ )
1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov

helótski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na helote: helotska sužnost ; helotsko življenje / helotska podrejenost

hélsinški -a -o prid. ( ẹ̑ )
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih ; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi

hem gl. hm

hematít -a m ( ȋ ) min.
1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita ; pridobivati železo iz hematita
2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom

hematologíja -e ž ( ȋ )
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija ; strokovnjak s področja hematologije ; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo

hematolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava

hematóm -a m ( ọ̑ )
med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom ; hematom v jetrih

hematuríja -e ž ( ȋ )
med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost : znak te bolezni je hematurija

hémbraj -te medm. ( ẹ̑ )
nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi

hémbran -a -o prid. ( ẹ̑ )
nar. presnet , šmentan : hembrana ženska, kako si jezična

hémbrano prisl. :
hembrano malo je tega

hemeroíden -dna -o prid. ( ȋ )
pog. hemoroiden : hemeroiden bolnik

hemeroídi -ov m mn. ( ȋ )
pog. hemoroidi : zdravljenje hemeroidov

hemi... predpona v sestavljenkah
nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera

hemisfêra -e ž ( ȇ )
1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla , poluta : severna, vzhodna hemisfera
2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera

hemisfêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na hemisfera 1: hemisferska cirkulacija zraka

hemo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin

hemofilíja -e ž ( ȋ )
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo

hemofílik -a m ( í )
kdor ima hemofilijo: pri hemofilikih že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev ; društvo hemofilikov ; zdravljenje hemofilikov

hemoglobín -a m ( ȋ )
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi ; pomanjkanje hemoglobina

hemográm -a m ( ȃ )
med. zapis rezultata krvne preiskave:

hemolítičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija

hemolíza -e ž ( ȋ )
med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize

hemolizín -a m ( ȋ )
med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin

hemorágičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na hemoragijo: hemoragični tifus ; hemoragična mrzlica / hemoragična diateza

hemoragíja -e ž ( ȋ )
med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev:

hemoroíden -dna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik

hemoroídi -ov m mn. ( ȋ )
med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide

hémpa -e ž ( ẹ̑ )
nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa

héna -e ž ( ẹ̑ )
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni
// kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje

héncaj -te medm. ( ẹ̑ )
star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!